naši so dobro začeli tekmo in hitro dosegali točke. tudi igra v obrambi je bila odlična in je popolnoma zmedla avstralce, ki so za svoj prvi koš iz igre potrebovali kar prvih 6 minut prve četrtine, do takrat pa si je slovenija nabrala že lepo prednost. avstralci tudi v nadaljevanju niso mogli zadeti prav ničesar, grešili so polaganja, trojke ter celo zabijanja. medtem pa so se naši vedno bolj ogrevali in opogumljeni s strani slabih avstralcev vedno bolj prevzemali pobudo. ob polčasu so vodili že za kar 21 točk, ob rezultatu 42:21. po začetku drugega polčasa so avstralci zapretili, vendar sta nachbar in brezec razliko kmalu spravila nazaj nad 20 točk. od tam je šlo za avstralce le še navzdol in ko sta se na klop za rezerve usedla marič in andersen se je videlo, da so se tako igralci kot trener že predali. a to slovencev ni oviralo, da so še poviševali vodstvo, čeprav so veliko minutažo dobili tudi rezervni igralci. tekma se je končala z 29 točkami razlike, z rezultatom 87:58. najbolj presenetljivo dejstvo tekme pa je, da so naši zadeli kar 16 trojk iz 33ih poskusov, ob metu 48,5 %. pri naših so se najbolje odrezali jaka lakovič z 19 točkami, primož brezec z 12 točkami ter goran dragič z 10 točkami in 8 podajami, medtem ko so se med strelce vpisali prav vsi.

z velikim pričakovanjem pa se veselimo tudi boja med francijo in gostiteljico prvenstva turčijo, ki bo odločal o tem, s kom se bodo naslednjič pomeriti napi fantje. mislim, da bi bila ugodnejši tekmec francija, saj imajo turki kot gostitelji za sabo seveda prevladujoče občinstvo, prav tako pa turki še niso izgubili prav nobene tekme. se že veselim sredine tekme… da nabrišemo še eno ekipo pa smo v boju za medalje!

trener je najprej v ogenj poslal standardno prvo peterko, z izjemo mihe zupana, ki je zamenjal nekoliko poškodovanega uroša slokarja. naši so dobro odprli tekmo in so takoj pokazali kdo je boljši nasprotnik, ter si priigrali prednost. ko pa je trener na klop potegnil prvo peterko, so se stvari malo obrnile. iranci so namreč postavili consko obrambo, ki je našim že na prejšnjih tekmah povzročala obilico preglavic. tako so se iranci na krilih hameda haddadija, ki igra v ligi nba za memphis grizzlies vrnili in zelo znižali zaostanek ter celo izenačili. vendar pa so iranci po začetku drugega polčasa, kot da so pozabili na cono, igrali obrambo man to man. s to spremembo in z dejstvom da so ponovno zaigrali nosilci slovenske reprezentance v turčiji so naši fantje spreobrnili rezultat in ponovno visoko povedli. razigral se je predvsem sani bečirovič, ki je zadeval iz vseh mogočih položajev in obenem razigraval tudi soigralce. tretja četrtina se je končala s prednostjo slovencev za 18, pri izidu 52:34. v zadnji četrtini je memi, kot je bilo načrtovano že pred tekmo spočil glavne igralce in so igrali igralci, ki so na tem prvenstvu dobili najmanj priložnosti- goran jagodnik, hasan rizvič ter mladi jaka klobučar. iranci pa so odsotnost najboljših igralcev izkoristili in se s pomočjo celo tekmo razigranega haddadija približali, vendar pa niso imeli dovolj moči za popoln preobrat, ki pa za končno razvrstitev v skupini ne bi bil pomemben.
iranci so pokazali velik športni duh in dejstvo, da se košarka v iranu zelo hitro razvija. dejstvo je, da imajo veliko mladih obetajočih igralcev, ki bodo v naslednjih letih iran na velikih turnirjih gotovo popeljali še zelo daleč.

skupinski del tekmovanja je tako slovenija končala kot druga, takoj za američani, z rezultatom 4-1. drugo mesto je verjetno še malce nad pričakovanji, saj je bilo veliko presenečenje prav zmaga nad favorizirano brazilijo. zdaj pa naše fante čaka odločilni del na izpadanje, kjer si ne smejo dovoliti nobenih kiksov, saj bi to pomenilo hitro pot domov. naslednji izziv jih čaka v nedeljo, ko se bodo pomerili proti enemu izmed dveh presenečenj skupine A in sicer reprezentanca avstralije. ta si je z visoko zmago nad nemčijo in veliko borbenosti priigrala nastop v osmini finala. zato jih seveda ne gre podcenjevati, mislim pa, da je naša reprezentanca vseeno močnejša od avstralije, še posebej če bodo igrali kolektivno igro in agresivno v obrambi.

upam da se po zmagah nad brazilijo in hrvaško avstralcem že tresejo noge!

tekmo so naši začeli z nekoliko prilagojeno peterko, saj je namesto boštjana nachbarja začel sani bečirovič. po vsej  verjetnosti zato, ker tudi brazilci vedno igrajo s tremi branilci. naši so tekmo začeli odlično, v napadu je odlično igral primož brezec, ki je pa je veliko prispeval tudi v obrambi, saj je odlično ustavljal najboljšega brazilskega centra, tiaga splitterja. žal pa si je brezec hitro nabral dve osebni napaki in ga je zamenjal gašper vidmar. mladi center pa se ni ustrašil in je brezčevo delo nadaljeval izvrstno. sledilo je nekaj spornih sodniških odločitev, ko brazilcu niso piskali očitne nešportne osebne napake nad vidmarjem, ki se je tudi rahlo poškodoval. tako se je prva četrtina končala ugodno za slovence z rezultatom 20:18 po nepriznanem košu gorana dragiča ob sireni. drugo četrtino je ponovno začel brezec in nadaljeval izvrstno predstavo, ko je pri metu 7/7 in dvema prostima metoma že po prvih 15 ih minutah zbral 16 točk. odlično pa je delovala tudi obramba, ki brazilcem kar 6 minut ni dovolila koša in brazilskim ostrostrelcem ni pustila, da bi se razigrali. ob koncu pa se je ogrel tudi jaka lakovič in ob izteku polčasa zadel neverjetno trojko iz osmih metrov. v tretji četrtini so pritisnili brazilci, vendar pa so naši znali odgovoriti in so ob koncu četrtine še povečali vodstvo na 16 točk. zadnjo četrtino je odprl lakovič z novo trojko. žal pa je šlo od tam le še navzdol. brazilci so hudo pritisnili na naše branilce in ukradli kar štri žoge zapored. razigral se je magalaes machado, ki je na tekmi dosegel 20 točk. po neuspešnih poskusih memija bečiroviča s time-outi in naših fantov, da bi dosegli koš, so se brazilci približali na vsega dve točki zaostanka. to so bile črne minute naše ekipe, ko kar 6 minut niso dosegli koša iz igre. vendar pa je brazilcem zmanjkalo sreče, ko je žogo v svoje roke vzel kapetan slovenske reprezentance jaka lakovič, ki je do takrat zadel že štiri trojke iz petih poskusov. zadel je namreč še dve troki zapored in slovence oddaljil na 8 točk prednosti. brazilci so močno odgovorili, ampak jim je za popoln preobrat zmanjkalo časa, ko je 21 sekund pred koncem trojko iz desnega kota zadel nachbar.

najboljši strelec slovenske ekipe je bil danes zelo razpoloženi jaka lakovič z 20 točkami, sledila pa sta mu brezec z 16 in nachbar s 15 točkami. goran dragič v tej tekmi ni bil strelsko razpoložen, vendar pa je odlično ustavljal najboljšega igralca brazilije barboso, s katerim se pozanta že iz nba-ja, kjer sta skupaj igrala pri phoenix sunsih.

začetek tekme je bil zaznamovan z nervozo na obeh straneh. obe ekipi sta igrali dobro obrambo, najbolj je pri sloveniji izstopal primož brezec, ki je uspešno zaustavljal odličnega hrvaškega centra, mladega ante tomiča. v napadu je šlo nekoliko bolje hrvatom, pri katerih se je na začetku razigral marko tomas, ki nas je celo tekmo bombardiral s trojkami in uspešno napadal pod košem. hrvaška je prvo četrtino dobila s petimi točkami prednosti. v drugi četrtini so naši pritisnili, vendar pa so hrvati znali dobro odgovoriti in polčas se je končal s petimi točkami razlike. v slačilnici pa je selektor bečirovič našim fantom očitno povedal nekaj ostrih besed in ti so se na parket vrnili pripravljeni na zmago. začeli so odlično in takoj stopili hrvaško prednost, vendar pa se niso ustavili in niso nehali napadati. odprlo se jim je tudi izza črte za tri točke in kmalu je prednost slovenske reprezentance narasla na kar 9 točk. naši so tudi četrto četrtino odprli dobro, žal pa so sledile krizne minute, v katerih je za hrvate kot po tekočem traku zadeval ostrostrelec marko popovič. ne smemo pa tudi pozabiti na odlično predstavo mladega roko-leni ukiča, ki je popoviču pomagal rezultat obrniti v prid hrvatom. ampak naši niso obupali in se predali, kot smo bili tega navajeni od reprezentanc iz prejšnjih let in so po dveh trojkah našega asa s klopi mihe zupana, ponovno poleteli in si zopet nabrali prednost. hrvati so v zaključku močno pritiskali in se borili za zmago, a so naši fantje zdržali pritisk nasprotnikov in tekmo dobili z rezultatom 91:84.

vse čestitke gredo selektorju bečiroviču, ki je v odmoru med polčasoma fantom očitno povedal prave besede in seveda ljubljencem slovenskih navijačev, ki so zmagali na pomembni tekmi za uvrstitev v osmino finala. za zmago pa se lahko delno zahvalijo tudi navdučenim navijačem, ki se jih je v istanbulu ponovno zbralo preko 4000 in so v dvorani ustvarili izjemno atmosfero.

zda so na to svetovno prvenstvo prišle z velikimi pričakovanji, osvojiti zlato medaljo. s tem dosežkom bi radi prekinili sušo na svetovnih prvenstvih, ki do danes traja kar 16 let, to je nazaj do leta 1994. za moje pojme zelo daleč v zgodovini, glede na to, da sem bil takrat star eno leto.  na pleča igralcev je država naložila breme, da zda povrnejo čast na svetovnih prvenstvih in ponovno dokažejo to, kar so dokazali na olimpijskih igrah v pekingu – da so najboljša ekipa na svetu. vendar pa že od začetka priprav v njihovem taboru vse ni potekalo po načrtih. nastop so namreč odpovedali največji zvezdniki lige nba. na žalost trenerjev pa jim nesreča ni prizanesla, saj so igralci odpadali kot po tekočem traku, bodisi zaradi poškodb ali klubskih obveznosti. tako so sestavili mlado ekipo, ki pa je zelo zagnana in se zanašajo predvsem na hitrost.  ekipa je tudi nepričakovana nizka, saj so jim v zadnjih tednih odpovedali skoraj vsi centri in je pravi center ostal le še tyson chandler. najmočnejše orožje ekipe so zagotovo meti za tri točke in agresivna obramba. za najboljšega igralca v ekipi veliko ljudi šteje šele 21-letnega kevina duranta, ki pa je bil že v svoji tretji sezoni v ligi nba njen najboljši strelec z 30,1 točkami na tekmo.

tudi hrvaška pa ni ekipa, ki bi jo lahko kar odpisali. v svoji ekipi imajo namreč mix igralcev veteranov, ki že dolga leta nastopajo v jadranski in evropskih ligah ter mladih in talentiranih igralcev, kot je center ante tomič in branilec roko-leni ukič.

imata pa zda in hrvaška v košarki že preteklost, ki se je predvsem hrvati ne spominjajo prav radi. bilo je namreč prav na zadnjem svetovnem prvenstvu, ki ga je osvojila amerika. leta 1992 sta se ti dve ekipi srečali v finalu olimpijskih iger v barceloni, kjer so zda dominirale,  ko so tja poslale Dream Team, sestavljen iz najboljših takratnih  igralcev lige nba in so vse tekmece premagali z razliko višjo od 40 točk. ta usoda je doletela tudi hrvaško, za katero je bilo to zadnji finale na večjih tekmovanjih.

tekmo so igralci odprli z nekaj živčnosti na obeh straneh, vendar so oboji hitro našli ritem. američani so igrali hitro in so veliko metali z razdalje, medtem ko so se hrvati zanašali bolj na visoke igralce, kjer je pod košem blestel ante tomič. prva četrtina se je končala z rezultatom 22:20 za zda. nato pa so američani prestavili v prestavo ali dve višje in z izjemno agresivno obrambo hrvate prisilili v veliko napak, na drugi strani pa so kar zapovrstjo padale trojke. hrvati so imeli tudi probleme z osebnimi napakami, ki so si jih njihovi centri veliko nabrali in so zato igrali manj izkušeni igralci. kako dobro četrtino so odigrali američani, ki so hrvatom pustili doseči le 6 točk dali pa so jih 26. v drugem polčasu so američani nadaljevali z hitro igro in dosegali veliko lahkih košev iz protinapadov in odprtih trojk.  ko je prednost narasla čez 30 točk, so se američani malo umaknili in pustili na parketu drugo peterko, tako da so hrvati znižali na manj kot 20 točk zaostanka. nato pa se je v zadnji četrtini razrigral russell westbrook in poskrbel, da so se zda spet oddaljile na 30 točk prednosti in s tako razliko tudi končali tekmo.

po tem kar sem jaz videl v tej tekmi, bi samo pohvalil ameriško reprezentanco, saj so, kljub mladosti in neizkušenosti, tekmo z lahkoto obrnili v svoj prid in so dokazali, da so eni najboljših mladih igralcev na svetu. najbolj pa me je prestrašila njihova izjemna obramba, ki je hrvatom ukradla 12 žog. čeprav so jim mnogi očitali, da so premladi, premajhni, premalo izkušeni, celo preslabi, pa so celemu svetu dokazali, da so se motili in bo treba na njih še posebno ostro paziti.

s tem mislim predvsem na tekmo zda proti sloveniji, ki se bo odvijala jutri. naši playmakerji bodo morali stisniti zobe in še kako paziti na žogo v svojih rokah, poleg tega pa bodo morali paziti še na izjemen napad, ki ga krasi hitrost in met za tri točke.

dajmo naši jutri !!!

je treba neki stvari povedat. za začetek to, da sem skoraj dve leti  lenaril ( a res ???) in da me je moj lepi novi blog – a ni lep, no dejte ga malo pohvalit – kar predolgo čakal. nekaj idej se je že nabralo. nekaj potepanj, ki jih je treba objaviti, nekaj misli, ki jih je treba deliti … začnimo!

najprej, naj se spomnim na mojo zvesto ekipo, ki mi je tole moje malo dete postavilo pokonci, ne pomagalo postavitit pokonci. evo link … http://www.spletni-studio.com če rabite kako internetno stran za postavit, pa četudi so osmrtnice jo bojo fantje postavili.

dobil sem tudi nekaj komentarjev. že? ja fotke si lahko ogledate v vsakem primeru, kjub temu, da ni nič  napisanega. hvala za komentiranje, komentarje bom tudi objavil. spoštovane komentatorje bi prosil za kritike, ne za komplimente. ej, stari, lepa fotka ni komentar. komentar je, lepa fotka, stari, sam uno packo na levi bi lahko zbrisal.

dodajam še zadnjo mojo fotko. kaktus mi je cvetel. fajn, ne ?

pojma nimam kdaj …

]]> http://www.elviskomac.net/2008/10/06/se-ena-fotka/feed/ 1 http://www.elviskomac.net/2008/10/06/o-cem-naj-bi/ http://www.elviskomac.net/2008/10/06/o-cem-naj-bi/#comments Mon, 06 Oct 2008 20:16:40 +0000 Elvis http://www.elviskomac.net/?p=49 osnovna ideja tega bloga je dodati nekaj besed k fotografijam, ki nastajajo na moji poti skozi življenje. ene namerno, druge manj. v galeriji boš našel nekaj mojih dosežkov. če se ti le da, jih pokomentiraj. rad bi vedel, kako jih vidiš ti, kaj te moti, kaj ti je všeč, kaj bi ti spremenil, kako bi jo ti posnel in predstavil. lahko pa samo napišeš, da so super.

nekaj besed bo namenjeno tudi krajem, kjer so fotografije posnete. vsak kraj je, enako kot tisti trenutek, ki ga ujameš v pixle, nekaj posebnega. nekj sem jih že obiskal in raziskal, še veliko pa mi jih je ostalo z raziskati. tudi tu mi lahko svetuješ. povej mi, kje si bil nazadnje in povem mi, zakaj bi še mene poslal tja.

marsikatera beseda pa bo napisana tudi o tej moji poti skozi življenje. o stvareh, ki se dogajajo vsak dan, o stvareh, ki so mi dan naredile, še bolj pa o stvareh, ki mi dan grenijo.