druga tekma v skupini v kateri nastopa tudi slovenija, se je začela le slabo urico po koncu tekma med slovenijo in tunizijo. pomerili sta se reprezentanci zda in hrvaške.
zda so na to svetovno prvenstvo prišle z velikimi pričakovanji, osvojiti zlato medaljo. s tem dosežkom bi radi prekinili sušo na svetovnih prvenstvih, ki do danes traja kar 16 let, to je nazaj do leta 1994. za moje pojme zelo daleč v zgodovini, glede na to, da sem bil takrat star eno leto. 
na pleča igralcev je država naložila breme, da zda povrnejo čast na svetovnih prvenstvih in ponovno dokažejo to, kar so dokazali na olimpijskih igrah v pekingu – da so najboljša ekipa na svetu. vendar pa že od začetka priprav v njihovem taboru vse ni potekalo po načrtih. nastop so namreč odpovedali največji zvezdniki lige nba. na žalost trenerjev pa jim nesreča ni prizanesla, saj so igralci odpadali kot po tekočem traku, bodisi zaradi poškodb ali klubskih obveznosti. tako so sestavili mlado ekipo, ki pa je zelo zagnana in se zanašajo predvsem na hitrost. ekipa je tudi nepričakovana nizka, saj so jim v zadnjih tednih odpovedali skoraj vsi centri in je pravi center ostal le še tyson chandler. najmočnejše orožje ekipe so zagotovo meti za tri točke in agresivna obramba. za najboljšega igralca v ekipi veliko ljudi šteje šele 21-letnega kevina duranta, ki pa je bil že v svoji tretji sezoni v ligi nba njen najboljši strelec z 30,1 točkami na tekmo.
tudi hrvaška pa ni ekipa, ki bi jo lahko kar odpisali. v svoji ekipi imajo namreč mix igralcev veteranov, ki že dolga leta nastopajo v jadranski in evropskih ligah ter mladih in talentiranih igralcev, kot je center ante tomič in branilec roko-leni ukič.
imata pa zda in hrvaška v košarki že preteklost, ki se je predvsem hrvati ne spominjajo prav radi. bilo je namreč prav na zadnjem svetovnem prvenstvu, ki ga je osvojila amerika. leta 1992 sta se ti dve ekipi srečali v finalu olimpijskih iger v barceloni, kjer so zda dominirale, ko so tja poslale Dream Team, sestavljen iz najboljših takratnih igralcev lige nba in so vse tekmece premagali z razliko višjo od 40 točk. ta usoda je doletela tudi hrvaško, za katero je bilo to zadnji finale na večjih tekmovanjih.
tekmo so igralci odprli z nekaj živčnosti na obeh straneh, vendar so oboji hitro našli ritem. američani so igrali hitro in so veliko metali z razdalje, medtem ko so se hrvati zanašali bolj na visoke igralce, kjer je pod košem blestel ante tomič. prva četrtina se je končala z rezultatom 22:20 za zda. nato pa so američani prestavili v prestavo ali dve višje in z izjemno agresivno obrambo hrvate prisilili v veliko napak, na drugi strani pa so kar zapovrstjo padale trojke. hrvati so imeli tudi probleme z osebnimi napakami, ki so si jih njihovi centri veliko nabrali in so zato igrali manj izkušeni igralci. kako dobro četrtino so odigrali američani, ki so hrvatom pustili doseči le 6 točk dali pa so jih 26. v drugem polčasu so američani nadaljevali z hitro igro in dosegali veliko lahkih košev iz protinapadov in odprtih trojk. ko je prednost narasla čez 30 točk, so se američani malo umaknili in pustili na parketu drugo peterko, tako da so hrvati znižali na manj kot 20 točk zaostanka. nato pa se je v zadnji četrtini razrigral russell westbrook in poskrbel, da so se zda spet oddaljile na 30 točk prednosti in s tako razliko tudi končali tekmo.
po tem kar sem jaz videl v tej tekmi, bi samo pohvalil ameriško reprezentanco, saj so, kljub mladosti in neizkušenosti, tekmo z lahkoto obrnili v svoj prid in so dokazali, da so eni najboljših mladih igralcev na svetu. najbolj pa me je prestrašila njihova izjemna obramba, ki je hrvatom ukradla 12 žog. čeprav so jim mnogi očitali, da so premladi, premajhni, premalo izkušeni, celo preslabi, pa so celemu svetu dokazali, da so se motili in bo treba na njih še posebno ostro paziti.
s tem mislim predvsem na tekmo zda proti sloveniji, ki se bo odvijala jutri. naši playmakerji bodo morali stisniti zobe in še kako paziti na žogo v svojih rokah, poleg tega pa bodo morali paziti še na izjemen napad, ki ga krasi hitrost in met za tri točke.
dajmo naši jutri !!!